ZGODOVINA — ZAPISKI GREGOR POTOKAR Francoska republika, Napoleon in Evropa narodnih gibanj NAMEN DATOTEKE Celoten izvoz zapiskov za prenos v drug pogovor in vključitev na andraz.org. Predlagano mesto: Šola → Zgodovina → Zapiski Gregor Potokar. Vsebuje 6 tem, 23 časovnih točk, 31 pojmov in 20 vprašanj z odgovori. Besedilo temelji na desetih priloženih fotografijah učbenika, strani 24–43 (poglavja 1.5–1.9). Ime »Zapiski Gregor Potokar« je naziv razdelka, ki ga je določil uporabnik. NAVODILO ZA VKLJUČITEV NA SPLETNO STRAN Dodaj vsebino te datoteke na obstoječi strani andraz.org v Šola → Zgodovina → Zapiski Gregor Potokar. Ohrani vseh šest tem, primerjalne tabele, časovnico, pojme, opozorila in vprašanja z odgovori. Vključi razdelek v navigacijo in iskanje ter preveri, da je po objavi dejansko dostopen. Pred spremembami preveri trenutno različico strani. CELOTA V ENI MINUTI 1. Vojna in nezaupanje v kralja prispevata k odpravi francoske monarhije. 2. Jakobinci branijo revolucijo z izrednimi ukrepi in terorjem. 3. Napoleon utrdi reforme, vendar uvede osebno oblast. 4. Dunajski kongres obnovi dinastije in ravnotežje moči. 5. Liberalna in narodna gibanja kljub zatiranju zahtevajo spremembe. ZAPISKI PO TEMAH 1. OD MONARHIJE DO REPUBLIKE Obdobje: 1792–1793 | Učbenik: str. 24–26 Vojna okrepi strah pred izdajo. Kralj izgubi zaupanje in prestol. Ključna povezava: Vojna + nezaupanje v kralja → radikalizacija → republika. Zakaj se revolucija zaostri? **Aprila 1792** se začne vojna Francije proti Avstriji; pridruži se ji Prusija. Evropski vladarji in francoski plemiški emigranti se bojijo širjenja revolucije. Vojne s koalicijami bodo zaznamovale obdobje do **1815**. Vojaški neuspehi, draginja in sum, da **Ludvik XVI.** sodeluje s tujimi vladarji, krepijo odpor do monarhije. **Avgusta 1792** vstajniki odstavijo kralja; z družino ga zaprejo v Temple. Strah pred notranjimi sovražniki vodi tudi v septembrske poboje zapornikov. Prelom pri Valmyju **20. septembra 1792** francoska vojska pri **Valmyju** zadrži pruski napad. Zmaga okrepi revolucijo. **21. septembra** narodni konvent odpravi monarhijo; začne se republika. **21. januarja 1793** usmrtijo Ludvika XVI. **Danton** poziva k obrambi domovine. **Marseljeza**, sprva vojna pesem, postane simbol revolucionarne Francije. **Sanskiloti** so predvsem radikalno mestno ljudstvo, ki pritiska na oblast. Žirondisti in montanjarji Dve politični smeri v revolucionarni Franciji | Primerjava | Žirondisti | Montanjarji | | --- | --- | --- | | Vodja | Jacques-Pierre Brissot | Maximilien Robespierre | | Opora | Premožnejše meščanstvo | Radikalnejše ljudske plasti; povezava s sanskiloti | | Gospodarstvo | Gospodarski liberalizem | Državno poseganje, nadzor cen | | Kralj | Nasprotniki kralja, a ga skušajo rešiti smrtne obsodbe | Odločni zagovorniki odstranitve kralja | | Vojna | Širjenje revolucije z vojno | Sprva proti vojni; prednost notranji revoluciji | Političnih voditeljev in njihovih družbenih podpornikov ne enači: Robespierre je bil po poklicu pravnik. PAZI NA RAZLIKO: Republika pomeni odpravo dednega monarha. Sama po sebi še ne zagotavlja demokracije ali spoštovanja človekovih pravic. 2. JAKOBINSKI TEROR IN DIREKTORIJ Obdobje: 1793–1799 | Učbenik: str. 27–29 Izredni ukrepi rešujejo revolucijo, vendar oblast postopoma uporablja nasilje tudi proti svojim zaveznikom. Ključna povezava: Kriza → izredna oblast → teror → odpor → direktorij. Zakaj dobijo jakobinci toliko moči? Republiko ogrožajo **zunanja koalicija, lakota in notranji upori**, med njimi rojalistična vstaja v **Vendeji**. Leta **1793** prevladajo jakobinci, posebej montanjarji. **Odbor za občo blaginjo** postane osrednji organ izredne izvršne oblasti; najvplivnejši je **Robespierre**. **Zakon o sumljivih**, revolucionarna sodišča in giljotina omogočajo množične aretacije in usmrtitve. Teror prizadene dejanske in domnevne sovražnike ter tudi nekdanje revolucionarne zaveznike. Ukrepi: kaj se spremeni? - **Odprava preostalih fevdalnih bremen:** utrjevanje enakosti in podpora kmetov. - **Maksimiranje cen in nadzor gospodarstva:** preskrba revnejših ter vojske. - **Splošna vojaška obveznost:** množična vojska; napredovanje bolj po sposobnostih kot rodu. - **Revolucionarni koledar in razkristjanjevanje:** pretrganje s starim redom; kult Razuma, nato kult Najvišjega bitja. - **Ustava 1793:** predvidi demokratičnejšo ureditev, vendar je zaradi izrednih razmer ne uveljavijo. Revolucionarna govorica o enakosti ima meje: ženske ostajajo politično izključene, njihovi klubi so prepovedani; usmrčena je tudi **Olympe de Gouges**. Od termidorja do direktorija Ko se vojaški položaj izboljša, postane teror za mnoge še manj sprejemljiv. Ob **termidorskem prevratu julija 1794** Robespierra aretirajo in usmrtijo. **Ustava 1795** uvede **direktorij (1795–1799)**: pet direktorjev vodi izvršno oblast, zakonodajna oblast je dvodomna. Vpliv prevzame premožna buržoazija; volilna pravica je omejena. Gospodarska kriza, vstaje in odvisnost od vojske oslabijo ureditev. V ospredje stopi **Napoleon Bonaparte**. Kaj je revolucija dolgoročno spremenila? **Politično in družbeno:** oslabi stanovske privilegije, okrepi meščanstvo ter uveljavi ideji državljana in človekovih pravic. Napredovanje ni več odvisno samo od plemiškega rodu. **V Evropi:** postane zgled poznejšim liberalnim in narodnim gibanjem. Hkrati prinese nasilje, gospodarske motnje in dolgotrajne vojne. Pridobitve se uveljavljajo postopno in ne zagotavljajo enakih političnih pravic vsem. PAZI NA RAZLIKO: Ustava 1793 je bila sprejeta, vendar ni začela veljati. Teror se konča 1794, direktorij pa začne delovati 1795. 3. NAPOLEON: REFORMATOR IN OSVAJALEC Obdobje: 1799–1815 | Učbenik: str. 30–34 Ohrani pravno dediščino revolucije, oblast pa osredotoči v svojih rokah. Ključna povezava: Vojaški ugled → državni udar → konzulat → cesarstvo → poraz. Vzpon in način vladanja Napoleon se uveljavi med revolucijo in v **italijanskem pohodu**; Avstrijo prisili v mir v **Campo Formiu (1797)**. Leta **1798** odide v Egipt, da bi prizadel britanski vpliv. Britanska flota pod Nelsonom pri Abukirju uniči francosko ladjevje. Z **državnim udarom 1799** odpravi direktorij. V **konzulatu** je prvi konzul, od **1802 dosmrtni konzul**, od **1804 cesar Francozov**. Oblast potrjuje s **plebisciti**, vendar hkrati uporablja **cenzuro, policijski nadzor in centralizirano upravo**. Sorodnikom dodeljuje prestole v odvisnih državah. Takšno osebno, avtoritarno oblast z oporo v vojski in plebiscitih imenujemo **bonapartizem**. Kaj je ostalo od revolucije? **Civilni zakonik (Code civil, 1804)** utrdi pravno enakost, varstvo zasebne lastnine, osebno svobodo in odpravo fevdalne družbe. Napoleon uredi davke, upravo in zemljiški kataster ter podpira širjenje decimalnega merskega sistema. **Konkordat 1801** uredi odnos s Katoliško cerkvijo; zaseženih zemljišč ji ne vrne. DEDIŠČINA REVOLUCIJE **Enakost pred zakonom** Odprava stanovskih privilegijev in varstvo lastnine. OSEBNA OBLAST **Omejena politična svoboda** Cenzura, policija in nadzor nad političnim odločanjem. Bitke, ki pojasnijo potek Napoleonovi vojaški preobrati | Leto | Dogodek | Zakaj je pomemben? | | --- | --- | --- | | 1805 | Trafalgar | Britanska pomorska premoč prepreči invazijo na Britanijo. | | 1805 | Austerlitz / Slavkov | Zmaga nad Avstrijo in Rusijo; »bitka treh cesarjev«. | | 1806 | Jena; Renska zveza | Poraz Prusije; v istem letu preneha obstajati Sveto rimsko cesarstvo. | | 1808 | Poseg v Španijo | Odpor proti francoski oblasti izčrpava cesarstvo. | | 1812 | Rusija; Borodino | Velika armada doživi katastrofo. | | 1813 | Leipzig | »Bitka narodov«; odločilen poraz proti koaliciji. | | 1815 | Waterloo | Končni poraz po vrnitvi z Elbe in stodnevni vladavini. | Zakaj se osvajanje zlomi? **Celinska zapora (1806)** poskuša Britanijo gospodarsko osamiti s prepovedjo trgovanja. Tihotapljenje in odpor evropskih držav zmanjšata učinek; zapora škoduje tudi celini. Rusija zapore ne spoštuje. Napoleon jo leta **1812** napade, toda rusko umikanje in **požgana zemlja** francoski vojski odvzameta oskrbo. Po Borodinu doseže Moskvo, vendar ne izsili miru. Umik uničujejo **lakota, bolezni, mraz, velike razdalje in ruski napadi**. **1814:** odstop in izgon na **Elbo**. **1815:** vrnitev, Waterloo in izgon na oddaljeno **Sveto Heleno**. Umre leta 1821. PAZI NA RAZLIKO: Elba = prvi izgon 1814. Sveta Helena = končni izgon 1815. Ruski pohod ni propadel samo zaradi zime. 4. DUNAJSKI KONGRES IN NOVI STARI RED Obdobje: 1814–1815 | Učbenik: str. 35–38 Zmagovalci želijo preprečiti novo revolucijo in prevlado ene velesile. Ključna povezava: Restavracija + legitimnost + ravnotežje moči = dunajska ureditev. Kdo odloča in po katerih načelih? Na **dunajskem kongresu (1814–1815)** Evropo preurejajo predvsem **Avstrija, Rusija, Prusija in Velika Britanija**; sodeluje tudi obnovljena francoska monarhija. Ključno diplomatsko vlogo ima avstrijski zunanji minister **Klemens von Metternich**. Restavracija: Obnova starih dinastij in monarhičnega reda, npr. Burbonov v Franciji. Legitimnost: Prepričanje, da imajo stare vladarske rodbine upravičeno pravico do prestola. Ravnotežje moči: Razporeditev ozemelj in vpliva, ki preprečuje prevlado ene države. Želje narodov imajo manjšo težo od interesov dinastij in velesil. Kaj se spremeni na zemljevidu? - **Francija:** po dokončnem porazu 1815 približno meje iz leta 1790; vrnejo se Burboni. - **Rusija:** prevzame večino Varšavske vojvodine kot Kongresno Poljsko v personalni uniji s carjem. - **Prusija:** dobi del Saške ter pomembna območja ob Renu in v Vestfaliji. - **Avstrija:** dobi nazaj Ilirske province in vpliv v severni Italiji, zlasti Lombardijo in Benečijo; odpove se nekdanji Avstrijski Nizozemski. - **Nemška zveza:** ohlapna zveza 39 držav pod avstrijskim predsedstvom; ni enotna Nemčija. - **Belgija in Nizozemska:** združeni v kraljevino kot močnejša soseda Francije. - **Švica:** mednarodno priznana trajna nevtralnost. - **Velika Britanija:** utrdi pomorski in kolonialni položaj, npr. z Malto in Cejlonom. Kako skušajo ohraniti ureditev? **Sveta aliansa (1815)** poveže vladarje **Rusije, Avstrije in Prusije**. Sklicuje se na krščanska načela in podpira obrambo monarhičnega reda. Kongresni sistem in vojaški posegi pomagajo zatirati revolucije ter liberalna in narodna gibanja. **Četverna zveza** vključuje tudi **Veliko Britanijo** in je politično pomemben varnostni okvir. Francija se sodelovanju velesil pridruži leta **1818**. Kongres v **Ljubljani 1821** je del tega sistema; nanj danes spominja tudi Kongresni trg. PAZI NA RAZLIKO: Renska zveza (1806) je povezana z Napoleonom, Nemška zveza (1815) z dunajsko ureditvijo. Velika Britanija sodeluje v četverni zvezi, ne v prvotni Sveti aliansi. Ljubljanski kongres je leta 1821. 5. LIBERALNA IN NARODNA GIBANJA Obdobje: prva polovica 19. stoletja | Učbenik: str. 39–41 Stari red se obnovi, družba in njene zahteve pa se spreminjajo. Ključna povezava: Liberalizem: kako naj se vlada? Narodno gibanje: kdo naj odloča o narodu? Zakaj se stari red ne more povsem vrniti? **Razsvetljenstvo, francoska revolucija in Napoleonove reforme** razširijo ideje o pravicah in enakosti. **Industrijska revolucija** okrepi bogato meščanstvo in oblikuje številno delavstvo. Gospodarsko močni meščani zahtevajo tudi politični vpliv, delavci pa boljše razmere. V Avstrijskem cesarstvu skuša **Metternichov absolutizem (1815–1848)** preprečiti spremembe s **cenzuro, policijskim nadzorom in omejevanjem političnega združevanja**. Zatiranje gibanj ne odpravi njihovih vzrokov. Tri usmeritve, ki jih moraš razlikovati Konservativizem, liberalizem in narodna gibanja | | Konservativizem | Liberalizem | Narodno gibanje | | --- | --- | --- | --- | | Glavni cilj | Ohranitev reda in tradicije | Omejitev samovoljne oblasti in širitev svoboščin | Uveljavitev narodnih pravic | | Zahteve | Legitimne dinastije, močna monarhija, vloga Cerkve | Ustava, pravna država, svoboda tiska, več političnega sodelovanja | Priznanje jezika in kulture, avtonomija, združitev ali neodvisnost | | Tipična opora | Stare elite in konservativni vladarji | Predvsem meščanstvo | Izobraženci, kulturniki in širše narodne skupnosti | **Liberalizem in narodno gibanje se lahko povezujeta**, vendar nimata istega cilja. Liberalec lahko zahteva ustavo, narodni aktivist pa uporabo svojega jezika ali samostojno državo. Zgodnji liberalizem še ne pomeni splošne volilne pravice za vse. Kako nastane narodna zavest? **Romantika** poudari čustva, ljudsko izročilo in preteklost. Književniki, jezikoslovci in zgodovinarji zbirajo ljudsko blago, razvijajo knjižne jezike in oblikujejo skupne zgodbe. Tako utrjujejo občutek pripadnosti narodu. **Narodni preporod** je širjenje narodne zavesti in povezovanje ljudi v gibanje. Kulturnim prizadevanjem sledijo politične zahteve. Pri Slovencih k temu prispevajo jezik, književnost in npr. **Prešeren**. **Narod** povezuje občutek skupne kulture, zgodovine in pripadnosti; jezik je pogost povezovalni dejavnik. **Država** je politična organizacija na določenem ozemlju. En narod lahko živi v več državah, ena država pa vključuje več narodov. Pri izrazu **nacija** upoštevaj kontekst: učbenik poudari narod z razvito politično zavestjo; izraz se uporablja tudi za politično skupnost državljanov. PAZI NA RAZLIKO: Narod ni isto kot država. Narodno gibanje ni nujno zahteva po neodvisnosti: lahko zahteva jezikovne pravice, avtonomijo ali združitev. 6. SRBI IN GRKI PROTI OSMANSKI NADOBLASTI Obdobje: 1804–1830 | Učbenik: str. 42–43 Oslabljeno cesarstvo, ohranjena kultura in upor proti represiji odprejo pot narodnim gibanjem. Ključna povezava: Srbija: upora → avtonomija. Grčija: upor → razglasitev → mednarodna neodvisnost. Zakaj prav na Balkanu? **Osmanska država** slabi zaradi vojaških porazov, notranjih težav in uporov. **Rusija** širi vpliv in nastopa kot zaščitnica pravoslavnih kristjanov. Srbi in Grki ohranijo **jezik, kulturo in pravoslavno vero**, ki povezujejo skupnosti. Neposredna pobuda za upore je tudi nasilje lokalnih osmanskih oblastnikov. Srbija: dva upora - **Prvi srbski upor, 1804:** sprožita ga represija in pobijanje srbskih knezov. Vodi ga **Đorđe Petrović – Karađorđe**. Upor se razširi v boj proti osmanski oblasti; leta 1807 razglasijo neodvisnost, ki se ne obdrži. - **Bukareški mir, 1812:** predvidi srbsko avtonomijo, vendar dogovora ne uveljavijo; leta **1813** je upor zatrt. - **Drugi srbski upor, 1815:** vodi ga **Miloš Obrenović**. Ob vojaškem pritisku se opira tudi na pogajanja. - **1830:** sultan prizna notranjo avtonomijo Srbije. Srbija še ostaja pod osmansko vrhovno oblastjo. **Nosilci srbskega preporoda:** pomembno vlogo ima kmečko prebivalstvo. Grčija: obnova države in podpora iz Evrope Grško gibanje navdihuje antična preteklost. **Rigas Feraios** spodbuja osvobodilne ideje; tajna združenja, imenovana **heterije**, pripravljajo upor. **1821** se začne vstaja, **1822** Grki razglasijo neodvisnost in sprejmejo ustavo. Boji se s tem še ne končajo. Evropska **romantika in filhelenstvo** krepita naklonjenost Grkom kot dedičem antične civilizacije. Njihov boj pokaže, kako lahko narodno osvobajanje spremljajo liberalne zahteve. **Dopolnitev za zaključeno časovnico:** Londonski protokol **1830** mednarodno prizna neodvisno Grčijo. To presega zaključek priložene strani 43. Vir: diplomatski arhiv grškega zunanjega ministrstva ↗ (https://200years.mfa.gr/en/international-treaties-en/) PAZI NA RAZLIKO: Avtonomija = notranja samouprava znotraj širše države. Neodvisnost = samostojna država. Srbska avtonomija 1830 ni popolna neodvisnost. ČASOVNICA 1789 — Začetek francoske revolucije Okvir pred fotografiranimi poglavji. 1792 — Valmy in republika Vojna se začne aprila; septembra pade monarhija. 1793 — Usmrtitev kralja; jakobinci Ludvik XVI. je usmrčen januarja; nastopi radikalna oblast. 1794 — Termidorski prevrat Padec in usmrtitev Robespierra. 1795–1799 — Direktorij Pet direktorjev; politična prevlada premožne buržoazije. 1797 — Campo Formio Napoleonov uspeh proti Avstriji. 1798 — Pohod v Egipt Francosko ladjevje poraženo pri Abukirju. 1799 — Državni udar Konec direktorija; začetek konzulata. 1801 — Konkordat Ureditev odnosov s Katoliško cerkvijo. 1804 — Civilni zakonik in cesarstvo Napoleon utrdi reforme in osebno oblast. 1804 — Prvi srbski upor Vodi ga Karađorđe. 1805 — Trafalgar in Austerlitz Poraz na morju, zmaga na kopnem. 1806 — Celinska zapora Tudi konec Svetega rimskega cesarstva in nastanek Renske zveze. 1808 — Španija Odpor proti francoski nadoblasti. 1812 — Katastrofa v Rusiji Zlom velike armade; istega leta Bukareški mir. 1813 — Leipzig Zmaga koalicije v bitki narodov. 1814–1815 — Dunajski kongres Obnova dinastij in ravnotežje moči. 1814 — Izgon na Elbo Prvi Napoleonov odstop. 1815 — Waterloo; Sveta Helena Konec Napoleonove vladavine. 1815 — Drugi srbski upor; Sveta aliansa Miloš Obrenović; Rusija, Avstrija, Prusija. 1821 — Grški upor; kongres v Ljubljani Narodno gibanje in obramba starega reda v istem času. 1822 — Grška razglasitev neodvisnosti Sprejetje ustave; vojna se nadaljuje. 1830 — Srbija in Grčija Srbija: notranja avtonomija. Grčija: mednarodno priznana neodvisnost. POJMI Absolutizem: Oblast, pri kateri vladar združuje odločilne državne pristojnosti in je ustava ne omejuje. Avtonomija: Notranja samouprava določene skupnosti ali ozemlja znotraj širše države. Bonapartizem: Osebna avtoritarna oblast z oporo v vojski, priljubljenosti voditelja in plebiscitih. Buržoazija: Meščanski sloj; v tem obdobju zlasti lastniki kapitala, trgovci in podjetniki. Celinska zapora: Napoleonov poskus osamitve Britanije s prepovedjo trgovanja evropske celine z njo. Cenzura: Oblastni nadzor in omejevanje objavljanja informacij ter idej. Civilni zakonik: Zbirka pravil zasebnega prava; Napoleonov Code civil iz 1804 utrdi lastnino in pravno enakost. Direktorij: Francoska ureditev 1795–1799; izvršno oblast ima pet direktorjev. Filhelenstvo: Naklonjenost grški kulturi in podpora grškemu osvobodilnemu boju. Heterije: Tajna grška združenja za pripravo osvoboditve izpod osmanske oblasti. Jakobinski teror: Obdobje revolucionarne izredne oblasti, represije, aretacij in usmrtitev 1793–1794. Koalicija: Zveza držav za skupen cilj; tu predvsem vojaška zveza proti revolucionarni Franciji ali Napoleonu. Konkordat: Sporazum med državno oblastjo in Katoliško cerkvijo; Napoleonov je iz leta 1801. Konservativizem: Politična usmeritev, ki poudarja tradicijo, red in ohranjanje obstoječih ustanov. Konzulat: Francoska ureditev po državnem udaru 1799; glavno moč ima prvi konzul Napoleon. Legitimnost: Upravičenost oblasti; na Dunaju predvsem priznanje pravice starih dinastij do prestola. Liberalizem: Usmeritev za osebne svoboščine, pravno državo in omejevanje oblasti z ustavo. Narodna zavest: Občutek pripadnosti narodu in prepoznavanje njegovih skupnih značilnosti. Narodni konvent: Francosko predstavniško telo, ki leta 1792 odpravi monarhijo. Narodni preporod: Širjenje narodne zavesti in kulturno ter politično povezovanje naroda. Neodvisnost: Položaj samostojne države, ki ni pod vrhovno oblastjo druge države. Odbor za občo blaginjo: Osrednji organ izredne izvršne oblasti med jakobinsko vladavino. Plebiscit: Neposredno ljudsko glasovanje o pomembnem političnem vprašanju. Ravnotežje moči: Razmerje med državami, ki preprečuje prevlado ene same velesile. Republika: Ureditev brez dednega monarha; državne funkcije niso dedna pravica dinastije. Restavracija: Obnova stare dinastije in političnega reda po revoluciji ali prevratu. Romantika: Kulturno gibanje, ki poudarja čustva, preteklost in ljudsko izročilo; spodbuja narodno zavest. Sanskiloti: Radikalno revolucionarno mestno ljudstvo; ime se nanaša na dolge hlače namesto plemiških dokolenk. Sveta aliansa: Zveza vladarjev Rusije, Avstrije in Prusije iz 1815 za obrambo monarhičnega reda. Termidorski prevrat: Julijski prevrat 1794, ki zruši Robespierra in konča jakobinsko prevlado. Ustavna monarhija: Monarhija, v kateri je oblast vladarja omejena z ustavo. PONAVLJANJE: VPRAŠANJA IN ODGOVORI Najprej odgovori sam, nato preveri odgovor. 1. Zakaj se je francoska revolucija leta 1792 radikalizirala? Odgovor: Zaradi vojne in nevarnosti tujega posega, gospodarskih težav ter nezaupanja v kralja, ki so ga povezovali z nasprotniki revolucije. Pritisk ljudstva je prispeval k odpravi monarhije. 2. Kaj povezuje Valmy in republiko? Odgovor: Zmaga 20. septembra 1792 je okrepila revolucijo; konvent je naslednji dan odpravil monarhijo. Ne zamenjaj vojaškega dogodka s politično odločitvijo. 3. Primerjaj žirondiste in montanjarje. Odgovor: Žirondisti: Brissot, premožnejše meščanstvo, gospodarski liberalizem, širjenje revolucije z vojno. Montanjarji: Robespierre, opora v radikalnem ljudstvu, nadzor gospodarstva, sprva nasprotovanje vojni. 4. Zakaj je teror nastal in zakaj je izgubil podporo? Odgovor: Nastal je v izrednih razmerah zunanje vojne, uporov in lakote. Nasilje se je širilo na domnevne sovražnike in nekdanje zaveznike; ob izboljšanju vojaškega položaja je oblast izgubljala upravičenje za teror. 5. Katera ustava ni zaživela in kaj se spremeni leta 1795? Odgovor: Demokratičnejša ustava 1793 ni bila uveljavljena. Ustava 1795 je vzpostavila direktorij s petčlansko izvršno oblastjo in omejeno volilno pravico. 6. Kako si sledijo Napoleonove oblike oblasti? Odgovor: 1799 prvi konzul → 1802 dosmrtni konzul → 1804 cesar. Državni udar 1799 odpravi direktorij. 7. Kako je bil Napoleon hkrati nadaljevalec in omejevalec revolucije? Odgovor: Utrdil je pravno enakost, lastnino in odpravo fevdalizma, vendar je omejeval politično svobodo s cenzuro, policijo in osebno oblastjo. 8. Poveži Trafalgar, celinsko zaporo in Rusijo. Odgovor: Pomorski poraz prepreči invazijo na Britanijo. Napoleon jo zato poskuša osamiti z gospodarsko zaporo. Rusko nespoštovanje zapore prispeva k napadu 1812. 9. Zakaj odgovor »Napoleona je premagala ruska zima« ni dovolj? Odgovor: Težave so povzročili tudi rusko umikanje in požgana zemlja, velike razdalje, pomanjkanje hrane, bolezni in ruski napadi. Mraz je že oslabljeno vojsko dodatno prizadel. 10. Elba ali Sveta Helena? Odgovor: Elba: izgon leta 1814, od koder se vrne. Sveta Helena: končni izgon po Waterlooju 1815; tam umre leta 1821. 11. Razloži tri načela dunajskega kongresa. Odgovor: Restavracija: obnova starih dinastij in reda. Legitimnost: priznanje njihove pravice do oblasti. Ravnotežje moči: preprečevanje prevlade ene velesile. 12. Kdo je v Sveti aliansi in kje je Velika Britanija? Odgovor: Sveto alianso ustanovijo vladarji Rusije, Avstrije in Prusije. Britanija sodeluje v četverni zvezi, skupaj s temi tremi državami. 13. Zakaj Nemška zveza ni bila enotna Nemčija? Odgovor: Šlo je za ohlapno zvezo 39 držav, ki so ohranile svoje vladarje in precejšnjo samostojnost; predsedovala je Avstrija. 14. Zakaj gospodarske spremembe spodbujajo politične zahteve? Odgovor: Meščanstvo pridobi kapital in gospodarsko moč ter zahteva sodelovanje pri odločanju. Industrijska revolucija oblikuje delavstvo in nove socialne probleme. 15. Kakšna je razlika med liberalnim in narodnim gibanjem? Odgovor: Liberalno gibanje želi ustavo, pravno državo in svoboščine. Narodno gibanje želi narodne pravice, npr. jezikovne pravice, avtonomijo, združitev ali neodvisnost. Cilja se lahko povezujeta. 16. Kako romantika spodbuja narodno zavest? Odgovor: Poudarja ljudsko izročilo in zgodovino. Književnost, zbiranje ljudskega blaga in razvoj knjižnega jezika ustvarjajo skupne kulturne reference in krepijo pripadnost. 17. Primerjaj prvi in drugi srbski upor. Odgovor: Prvi: 1804, Karađorđe; po začasnih uspehih zatrt 1813. Drugi: 1815, Miloš Obrenović; bojevanje in pogajanja vodijo k avtonomiji, priznani 1830. 18. Zakaj razglasitev grške neodvisnosti 1822 ni konec vojne? Odgovor: Razglasitev je zahteva in odločitev upornikov. Boj za njeno uveljavitev se nadaljuje; mednarodno priznanje neodvisnosti določi Londonski protokol 1830. 19. Kaj imata Srbija in Grčija leta 1830 različno? Odgovor: Srbija dobi notranjo avtonomijo pod osmansko vrhovno oblastjo; Grčija mednarodno priznano državno neodvisnost. 20. Poveži leto 1821 z Ljubljano in Grčijo. Odgovor: V Ljubljani se velesile sestanejo v okviru kongresnega sistema za obrambo starega reda; v Grčiji se začne narodni upor proti osmanski oblasti. GRADIVO, OBSEG IN DOPOLNITVE Glavni vir: deset fotografij učbenika, str. 24–43, poglavja 1.5–1.9. Besedilo je povzetek in razlaga, ne prepis učbenika. Za orientacijo je dodana letnica 1789. Grška neodvisnost 1830 je dopolnitev, saj se zadnja fotografija konča sredi razlage grškega boja. Francoske meje: prvi pariški mir 1814 izhaja iz meja 1792; drugi pariški mir 1815 iz meja 1790 z izjemami. Let 1814 in 1815 zato ne enačimo. Grško zunanje ministrstvo, diplomatski arhiv — pogodbe in protokoli neodvisnosti: https://200years.mfa.gr/en/international-treaties-en/ Besedilo drugega pariškega miru 1815, člen I: https://www.napoleon-series.org/research/government/diplomatic/c_paris2.html